Zgodovina in narava
Prve najdbe na območju Polšnik dokazujejo, da so se že pred 2500 leti po naših krajih potepali ilirski in keltski železarji … V malo kasnejšem času so bili kraji znani po topilnicah železove rude, repliko peči na vetrni podpih si lahko ogledate na Glinjeku.
Po legendi voda iz kapelice pod Ostrežem (link) zdravi oči,na vrhu Špege so bila rimska grobišča, prvi lastniki posestev so bili znameniti Apfalterji, zanimivo kužno znamenje v Sušju, po naših krajih je hodil znameniti Vajkard Valvasor, smo lastniki gasilske ročne brizgalne iz leta 1933, med drugo vojno so večino prebivalcev izselili v Nemčijo in iz tega časa so še ohranjeni bunkerji na Veliki Preski, kjer je potekala meja med Nemčijo in Italijo ….
...potem je nastajala skupnost, ki se bo gotovo zapisala v pomemben del slovenske zgodovine …
Podrobno smo zgodovino opisali v knjigi Ko Polšnik se v čas ujame,(link) kjer lahko na 274 straneh izveste veliko zanimivega o našem kraju… od prazgodovine naprej.
Knjigo lahko naročite na: 041-992-143
ORHIDEJE NA POLŠNIKU
Ob poti pohoda Od cerkvice do cerkvice je še dovolj ohranjenih pustih (negnojenih) travnikov, da lahko po njih občudujemo divje vrste orhidej. Še posebej veliko jih lahko vidimo prav v začetku junija, a nekatere so tedaj tudi že odcvetele.
Med prvimi znanilkami pomladi sta na suhih travnikih trizoba (Orchis tridentata) in navadna kukavica (Orchis morio), ki zacvetita že aprila in se ponekod pojavljata množično. Malo kasneje zacveti zvezdnata kukavica (Orchis signifera), ki jo najdemo po podobnih rastiščih, a rada ima delno zasenčenost, tako da je včasih kar pogosta pod osamljenimi sadnimi drevesi.
Maja zacveti na pustih suhih travnikih pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata), po gozdovih pa najprej jajčastolistni muhovnik (Listera ovata) in zanimiva rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), kmalu za njima pa tudi dolgolistna (Cephalanthera longifolia) in bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), ki jima sledi bolj na gozdnih robovih Fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza fuchsii) ter hkrati z njo dvolistni (Platanthera bifolia) in zelenkasti vimenjak (Platanthera chlorantha). Na redkih še ohranjenih močvirnih travnikih pa v tem času lahko vidimo majsko prstasto kukavico (Dactylorhiza majalis). Konec maja in v začetku junija na suhih travnikih zacvetita navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea) in navadna oblasta kukavica (Traunsteinera globosa).
Že v začetku poletja po gozdovih razmeroma pogosto vidimo cveteti širokolistno močvirnico (Epipactis helleborine), v svetlih toplih gozdovih na nekoliko skalnatih pobočjih pa cvetita rdeča naglavka (Cephalanthera rubra) in temnordeča močvirnica (Epipactis atrorubens).
Na širšem območju Polšnika bi zagotovo lahko našli še katero od vrst divjerastočih orhidej, recimo že spomladi v toplih gozdovih bledo kukavico (Orchis pallens), na zakisanih gorskih travnikih bezgovo prstasto kukavico (Dactylorhiza sambucina) in zeleni volčji jezik (Coeloglossum viride), po pustih suhih travnikih pa kako od redkih vrst mačjih ušes (Ophrys sp.).
Na toplih suhih travnikih bi lahko kje cvetela čeladasta kukavica (Orchis militaris) in piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), na močvirjih pa mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata) ter kasneje poleti navadna močvirnica (Epipactis palustris).
Mera bi bila polna, če med vresjem pod rdečim borom kje najdemo tudi plazečo mrežolistnico (Goodyera repens), v jeseni pa na kakem pustem suhem travniku zavito škrbico (Spiranthes spiralis).
Nejc Jogan
Foto: Jelka Jantol in Nejc Jogan