Ljudske pevke in godci iz Polšnika smo gostovali v Šmartnem
- objavil(-a) Vida Sladič (Občan)
Ljudske pevke in godci iz Polšnika smo sprejeli povabilo
Prosvetnega društva Šmartno za sodelovanje na proslavi. Proslava je
bila posvečena Kulturnemu prazniku in 105. obletnici ustanovitve
SKID (Katoliškega prosvetnega društva)
Zbrali smo se v gledališki dvorani Prosvetnega društva v Šmartnem
pri Litiji. Naši gostitelji so bili »Fantje od fare«, odlična
pevska zasedba. Najprej so zapeli svojo himno, nato je vse prisotne
pozdravila, in proslavo tudi povezovala g. Marjanca Vidic.
Povedala je tudi, komu je ta proslava posvečena. »Fantje od fare«,
so potem zapeli še tri pesmi. Potem pa smo bili na vrsti
Polšničani. Rozi in Štef sta poskrbela, da je bil program bolj
pester. V humorni obliki sta predstavila Ljudske pevke, povedala
sta, da tudi one najrajši pojejo slovenske ljudske pesmi. Po
kratkem skeču, sta jih povabila na oder, kjer so zapele tri
pesmi.
Na oder so spet prišli »Fantje od fare«, to pot s harmonikarjem.
Najprej je sam zaigral poskočno vižo, nato pa so zapeli ob
spremljavi harmonike. Vsako pesem, ki so jo zapeli zatem, je
predstavil eden izmed pevcev, in prav duhovito povedal, ob kakšnih
priložnostih so jih peli nekdaj. Res bi bilo škoda, da se ta
kulturna dediščina ne bi ohranila našim zanamcem. Včasih so se
besedila ustno prenašala iz roda v rod in vsak kraj je imel kakšno
različico v besedilu in v melodiji. Zvesti zbiratelji teh pesmi so
jih zapisali in izdali v številnih pesmaricah. Resnično smo uživali
ob tem ubranem petju.
Rozi in Štef, sta spet poskrbela za nekoliko vedrine in
predstavila ljudske godce, ki poleg harmonike uporabljajo za
igranje razna kmečka orodja, ki oddajajo različne zvoke. Če
godec ujame pravilen ritem, je taka muzika prav zanimiva. Ob
njihovi spremljavi so pevke zapele še tri ljudske, dve pa so
zaigrali sami. Vmes pa je Vida Sladič, kot kantavtorica, zapela in
na harmoniko zaigrala še pesem »Na Polšnik«. Kot zadnjo
pesem, pa smo s »Fanti od fare« skupaj zapeli in zaigrali »Al' me
boš kaj rada imela«. Za pester zaključek proslave sta poskrbela še
dva harmonikarja iz Šmartna, saj so skupaj zaigrali kar nekaj viž
in mogoče so koga zasrbele tudi pete. Gledalci, bilo jih je skoraj
polna dvorana, so navdušeno ploskali.
Po nastopu je sledilo še družabno srečanje, kjer smo
izmenjavali različna mnenja in sklenili da se srečamo še
kdaj. Bilo je lepo.