Kulturni praznik
- objavil(-a) Mateja Sladič-Vozelj (Občan)
Poznate Jurija Murija? Tistega Pavčkovega umazanca, ki je odšel
v Afriko? In Afriko smo imeli pri -10, v petek, 10. februarja
na Polšniku. Iz Afrike smo s pomočjo Jurija Murija potovali v
domače kraje in spoznavali delčke naše kulture. Znašli smo se na
podstrešju Ribičičevega Miškolina, vrtečki- Polhki so zaigrali
Levstikovo Kdo je napravil Vidku srajčico, vse skupaj povezano v
verze, ki so sestavljali celoto z Moškim pevskim zborom Polšnik in
domovinskimi pesmimi, ter z Ljudskimi pevkami, ki v naših krajih
ohranjajo ljudsko izročilo. Poleg prepevanja in racitatorjev pa so
prireditev zaznamovali tudi plesalci in sicer mali črnčki (Juri
Murijevi prijatelji iz Afrike) ter najmlajši Polžki iz vrtca, ki so
lovili zlati balonček. Skratka v letošnji kulturni program je bilo
vključenih kar nekaj kulturnih zvrsti: igra, recitacije,
prepevanje, ples in odlična scena, ki je talentiranost nastopajočih
samo še nadgradila. Melita je vse v verzih povezala, kar je dalo
prireditvi še posebno vrednost. Kulturni praznik, katerega program
je bil zasnovan na delih slovenskih avtorjev in ob prepevanju
slovenskih pesmi je sicer zaznamoval sneg, vendar obiskovalcev ni
manjkalo. Lepo je gledati poslušalce, ki spoštujejo nastope vseh na
odru, ne le svojih poznanih. Že majhne kulturnike se trudimo učiti,
da se na kulturnih prireditvah posluša, čeprav je to včasih težko
vendar, če imajo lep zgled, se to počasi tudi priučijo.
Ob koncu programskega lista je bila zapisan nam že vsem dobro
znani del Pavčkove pesmi: »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu
si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta
odganjaš - sence.« Dejanje je tisto, ki šteje. Zgled je
tisto, kar povzemamo iz roda v rod. Ni dovolj le beseda, kaj je
potrebno narediti. Treba je nekaj storiti, premakniti, dopolniti…
In veliko dela in energije so v prireditev vložili naši šolarji z
učiteljicami, vrtečki z vzgojiteljicami, pevke in pevci z obiskom
vaj. Brez nič ni nič. Veliko moramo še postoriti, da bodo naša
mesta, kraji in vasi postala zgledni in kulturni. Moramo »se«
premakniti, včasih kaj žrtvovati in predvsem nam ne sme biti
vseeno, kaj se dogaja okrog nas. Zato potrebujemo skupnost,
prijatelje, somišljenike in tudi tiste, ki nasprotujejo. Le tako,
bomo prisiljeni k razmišljanju in k iskanju novih poti. In še za
konec: hvala vsem, ki ste v kulturni februar na Polšnik prinesli
veliko lepega: delo, pozitivno energijo, veselje, smeh, upanje,
sodelovanje in predvsem ljubezen.
