12. kmečki dan v odličnem vzdušju

objavil(-a) Amalija Kadunc

V soboto, 21. julija 2012, je na Povšetovi kmetiji na Polšniku, po domače Pr ` Dolinškovih, potekala prireditev Kmečki dan, ki jo že 12. leto zapored organizira Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik. Vsako leto poteka v drugem kraju KS Polšnik in ima velik etnološki pridih. Obiskovalci si lahko ogledajo prikaz kmečkih opravil na star način in spoznajo kak star ljudski običaj. Tudi letos je bilo tako. Muhasto vreme nam je sicer malo ponagajalo, a smo kljub dežju prireditev pod velikim Dolinškovim toplarjem uspešno izpeljali.
Že naslov prireditve, »Čez dan smo lan trli in česali, zvečer pa za vole barantali«, nam veliko pove o letošnji temi kmečkega dne. Pridelovanje in trenje lanu ter živinski sejmi so bili v preteklosti del polšniške vsakdanjosti. Z bogatim poznavanjem in izkušnjami starejših ljudi pa se to znanje danes prenaša iz roda v rod. In kmečki dan je enkratna priložnost, da to ne gre v pozabo. Na Povšetovi kmetiji še vedno vsako leto v marcu sejejo lan, ki v času cvetenja spominja na čudovito modro preprogo in je v lep okras, jeseni, ko dozori, pa v uporabo.
Prireditev se je pričela z nagovorom predsednice DPŽD Polšnik, Marinke Bevc, nadaljevala pa s programom. Najprej je sledil prikaz teritve lanu s starimi, tradicionalnimi orodji. Kar nekaj naših članic tovrstna dela pozna, saj so včasih skoraj na vsaki kmetiji gojili lan. Sčasoma so se ta opravila opustila, veseli pa nas, da so se vsaj stara orodja še ohranila.
In kako je potekalo delo teric? S smukalnikom, lesenim orodjem podobnim glavniku, je Dani s posušenega lanu smukala seme, Mimi pa je s perulo oziroma lesenim tolkačem potolkla po snopu, da je seme odpadlo iz čašic stebla. Nato sta Marinka in Tinca s trlicama, lesenim škarjam podobnima pripravama, trli lan. Pri tem opravilu je odpadlo zdrobljeno steblovje (pezdir) in slabše predivo, v rokah pa so jima ostajala vlakna za dobro predivo, katerega je Marija dobro razčesala na lesenih grebenih s kovinskimi zobci. Tako se je še dalje ločilo slabše predivo od boljšega. Da pa tudi to predivo ne bi imelo smetljivih delcev, je za to poskrbela Malči s tresilko, leseno palico, okrog katere je ovila predivo in ga narahlo stresala. Ko je šel lan skozi ves ta opisani postopek, je prišel čas za predenje na kolovratu. Predica Tončka se je vestno in natančno lotila tega opravila in spredena nit se je lepo navijala na tuljavo kolovrata. Delo je bilo zanimivo in družabno, saj se nekateri postopki ne morejo izvesti drugače kot skupinsko. Manjkale so nam edino statve, vendar so nam terice povedale, da lanenega platna niso tkali doma, ampak so to delo polšničani prepustili tkalcem na Primskovem in v Moravčah. Iz lanenih prej so bila izdelana lahka poletna oblačila, terica Tinca pa si je iz domačega platna prav za kmečki dan naredila lep predpasnik, katerega smo vsi občudovali. Ga. Ivanka s Povšetove kmetije nam je veliko povedala o vsestanski uporabi lanenega semena, ki je tudi blago odvajalno sredstvo in lanenega olja, ki celo zmanjša občutljivost na stres in poveča imunsko odpornost. Uporaba obeh se priporoča tako v prehrani ljudi kot živali. Laneni cvetovi pa so uporabni za zdravilni čaj. Nič čudnega torej, da lan, latinsko Linum Usitatissimum, v prevodu pomeni: zelo uporaben, najbolj uporaben. Lanene kuhinjske krpe dobro vpijajo vlago, zelo trpežni so namizni prti, celo torbice in pasovi . Izvedeli pa smo tudi, zakaj so ljudje včasih tako dobro spali in si tako vsakodnevno odpočili od težkega kmečkega dela: na posteljo so namesto jogija dali ličkanje in čez postali z laneno rjuho. Ja, veliko uporabnih nasvetov smo lahko slišali ta dan.
Trenje lanu je bilo v naših krajih le žensko opravilo, moški so skrbeli bolj za vzdrževanje in popravilo orodij. No, vmes, ko so imeli čas, pa so še kakšno rekli. Beseda je večkrat nanesla na pogovor o živini, o nakupu in prodaji kravice, teleta ali pa volov, ki so bili včasih nepogrešljivi za delo kot vprežna živina. Ponje so odšli na živinski sejem, ki je bil na Polšniku vsak mesec. Nanj so kmetje od blizu in daleč prignali živino za prodajo. Cene so na začetku postavili zelo visoke, kasneje pa so jih tudi s pomočjo barantavcev ali mešetarjev znižali. Vse to so nam v nadaljevanju programa odlično pokazali gospodar Lojze, kupec Franc in mešetar Toni, ki so kar dolgo glihali za odkup krave in to na zelo zvit in hudomušen način. Terice pa so medtem naredile iz prediva tri dolge repe jih skrivaj obesile vsakemu od njih zadaj na hlače. Po sklenjeni kupčiji so jih povabile na ples. Prav prikupno je bilo videti ta ples z »repki«, med obiskovalci pa je to izzvalo veliko smeha.
Po ogledu razstave domačih dobrot in stojnice z izdelki moravških rokodelcev sta sledila še srečelov in veselo rajanje ob zvokih ansambla Nemir, ki je trajalo še pozno v noč.
DPŽD Polšnik se prav lepo zahvaljuje vsem svojim članicam za peko in za pomoč pri izvedbi prireditve, posebna zahvala pa velja družini Povše, polšniškem gasilcem, Mizarstvu Otmar Tatjana Mušič s.p., Mamolj in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način priskočili na pomoč.
Lilijani Lovše, podžupanji Občine Litija in Tomažu Vozlju, predsedniku KS Polšnik ter vsem obiskovalcem, ki ste prišli na našo prireditev in nam za naše delo in trud čestitali ISKRENA HVALA.
Lep preostanek poletja in nasvidenje na 13. kmečkem dnevu.