7. kmečki dan na Stranskem vrhu
- objavil(-a) Amalija Kadunc (Občan)
Sobota, 21. 7. 2007. Vročina, vročina in še enkrat vročina. A
kljub
temu je na prireditev na Stranski Vrh pri Polšniku prišlo
veliko
obiskovalcev od blizu in daleč. Pripravili smo zanimiv program
pod
naslovom »Pastirica krav`ce pase, ona ima čudne špase«. In
špasov
res ni manjkalo. Ne ta, ne naslednji dan.
Ob 15. uri smo se zbrali v senci sadovnjaka pred kozolcem na
Štempiharjevo-Kotarjevi kmetiji, po domače pri Vovkovih. Po
pozdravu
in nagovoru predsednice DPŽD Polšnik, Marinke Bevc, smo se
odpravili
na Vrhe, kakor domačini imenujejo razsežne travnike nad
kmetijo.
Povorka obiskovalcev, koscev, grabljic in pastiric ter
harmonikarja
je bila zelo dobro razpoložena. Kljub visokim temperaturam so
si
obiskovalci celotno prireditev lahko ogledali v senci pod
veliko
staro lipo, ki stoji sredi travnika. Ker se pri Vovkovih ukvarjajo
z
živinorejo, smo se odločili, da bo tema sedmega kmečkega dne
povezana z rejo živine. Obiskovalci so med drugim lahko videli
pašni
sistem živinoreje, košnjo s koso,s kosilnico in s traktorjem
in
nalaganje sena na star lesen voz z lesenimi vilami. Mlada
domačina,
Borut in Moni , sta se zelo potrudila in
obnovila star lesen voz,
ki že lep čas ni več služil svojemu namenu. A predno so nanj
naložili seno, so ga morali fantje sestaviti, saj so jim ga
predtem
pastirice razstavile. Skrivaj, seveda, in malo za »špas«, kot
so
same dejale. Ker pa so tako lepo naložen voz pustili na
ogled
obiskovalcem, smo naslednje jutro doživeli presenečenje. Zgodil
se
je še en »špas«. Voza namreč ni bilo nikjer. Nekdo se je
zelo
potrudil in ga ponoči odpeljal v bližnji gozd. A smo ga po
daljšem
iskanju našli in nepoškodovanega pripeljali nazaj. Ja, nam so
skrili
voz, včasih pa so dekleta fantom skrila kose in tako niso
odšli
takoj po končanem delu domov. Po večerji še je še
dolgo pelo in
plesalo.
Tako je bilo tudi tokrat, ko so nam poskočno zaigrali Bobri.
Obiskovalci pa so si lahko ogledali še razstavo domačih dobrot in
se
imeli lepo še dolgo v noč.
Vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi kmečkega
dne,
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa velja vsem na
Štempiharjevo-Kotarjevi kmetiji, za vso prijaznost, pomoč in
izkazano gostoljubje.
Pa naj za konec omenim še Knjigo vtisov, v katero so
obiskovalci
zapisali svoja mnenja. Vidi se, da so zapisana z dobro voljo
in
navdušenjem nad prireditvijo, zato se bomo s podobnimi
prireditvami
trudili še naprej. Za drugo leto razmišljamo nekaj o kmečkih
igrah.
Najbrž na Mamolju. Se vidimo!