7. kmečki dan na Stranskem vrhu


Sobota, 21. 7. 2007. Vročina, vročina in še enkrat vročina. A kljub
temu je na prireditev na Stranski Vrh pri Polšniku prišlo veliko
obiskovalcev od blizu in daleč. Pripravili smo zanimiv program pod
naslovom »Pastirica krav`ce pase, ona ima čudne špase«. In špasov
res ni manjkalo. Ne ta, ne naslednji dan.

Ob 15. uri smo se zbrali v senci sadovnjaka pred kozolcem na
Štempiharjevo-Kotarjevi kmetiji, po domače pri Vovkovih. Po pozdravu
in nagovoru predsednice DPŽD Polšnik, Marinke Bevc, smo se odpravili
na Vrhe, kakor domačini imenujejo razsežne travnike nad kmetijo.
Povorka obiskovalcev, koscev, grabljic in pastiric ter harmonikarja
je bila zelo dobro razpoložena. Kljub visokim temperaturam so si
obiskovalci celotno prireditev lahko ogledali v senci pod veliko
staro lipo, ki stoji sredi travnika. Ker se pri Vovkovih ukvarjajo z
živinorejo, smo se odločili, da bo tema sedmega kmečkega dne
povezana z rejo živine. Obiskovalci so med drugim lahko videli pašni
sistem živinoreje, košnjo s koso,s kosilnico in s traktorjem in
nalaganje sena na star lesen voz z lesenimi vilami. Mlada domačina,
Borut  in  Moni , sta se  zelo potrudila in obnovila star lesen voz,
ki že lep čas ni več služil svojemu namenu. A predno so nanj
naložili seno, so ga morali fantje sestaviti, saj so jim ga predtem
pastirice razstavile. Skrivaj, seveda, in malo za »špas«, kot so
same dejale. Ker pa so tako lepo naložen voz pustili na ogled
obiskovalcem, smo naslednje jutro doživeli presenečenje. Zgodil se
je še en »špas«. Voza namreč  ni bilo nikjer. Nekdo se je zelo
potrudil in ga ponoči odpeljal  v bližnji gozd. A smo ga po daljšem
iskanju našli in nepoškodovanega pripeljali nazaj. Ja, nam so skrili
voz, včasih pa so dekleta fantom skrila kose in tako niso odšli
takoj po končanem delu domov.  Po večerji  še je še dolgo pelo in
plesalo.
Tako je bilo tudi tokrat, ko so nam poskočno zaigrali Bobri.
Obiskovalci pa so si lahko ogledali še razstavo domačih dobrot in se
imeli lepo še dolgo v noč.
Vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi kmečkega dne,
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa velja vsem na
Štempiharjevo-Kotarjevi kmetiji, za vso prijaznost, pomoč in
izkazano gostoljubje.
Pa naj za konec omenim še Knjigo vtisov, v katero so obiskovalci
zapisali svoja mnenja. Vidi se, da so zapisana z dobro voljo in
navdušenjem nad prireditvijo, zato se bomo s podobnimi prireditvami
trudili še naprej. Za drugo leto razmišljamo nekaj o kmečkih igrah.
Najbrž na Mamolju. Se vidimo!


                                 

 
Klikni slike za povečavo