Ob 80-letnici vrnitve izgnancev 2. sv. vojne in krajevni praznik
- objavil(-a) Mateja Sladič Vozelj
Pred 80. leti, septembra, jeseni so se naši krajani, izgnani na nemško, vračali domov. Ne vsi, večina izgnanih. V prazne, izropane, tudi nekatere požgane domove. In to pred zimo. Z veliko upanja, s trdim delom in tudi z veseljem, da so se vrnili v domači kraj, so preživeli. Ponovno so zgradili skupnost in vzgajali otroke. Vendar niso pozabili grozot, ki so se dogajale. In na to opozarjajo tudi danes. Vsi bi morali opozarjati. Še bolj na glas.
Dogodek, ki so ga v petek, 12. septembra 2025 pripravili POŠ Polšnik in MoPZ Polšnik je obudil spomin na tiste težke čase, vendar je bil poudarek na tem, kako pomemben je mir. Kako pomembno je spoštovanje sočloveka, sobivanje in ohranjanje vrednot, ki nas povezujejo in ne razdvajajo. Šolarji so v nošah igrali, plesali in prepevali, pevci so zapeli domoljubni pesmi, povezovalka programa Melita Rozina Golob je spisala tekst, v katerega je vključila tudi pesmi Pavle Voje, ki se je dotaknil vseh poslušalcev. Z nagovorom sta vse prisotne pozdravila župan Občine Litija g. Franci Rokavec in predsednik KS Polšnik g. Boštjan Medved. Sledilo je družabno srečanje, ki je trajalo pozno v noč. Dogodka se udeležili tudi člani društva izgnancev iz Polšnika in Konjšice, ki se zelo radi podružijo ob tovrstnih dogodkih.
Hvala učencem in učiteljicam POŠ Polšnik, ki so se v tako kratkem času res potrudili in pripravili odličen program. Videlo se je, da na odru otroci res uživajo. To je le ena od mnogih prednosti majhnih šol, ko se učitelj res lahko posveti učencem in jih skozi različne dodatne aktivnosti pripelje do znanj in izkušenj, ki jih v mestu ne morejo pridobiti. Podeželske šole so bogastvo, ki je neprecenljivo za skupnost in mnogi se tega ne zavedajo dovolj. Hvala MoPZ Polšnik in zborovodji Žigi Toriju, ki preko petdeset let s pesmijo na tovrstnem dogodku ohranja spomin. Za organizacijo celotnega srečanja so poskrbeli člani sveta KS Polšnik.
V današnjem času se mnogi ne zavedajo, kakšen pomen ima MIR. O tem ne bi smele govoriti samo misice, o miru bi morali govoriti vsi. Vsak dan. Vsepovsod. Beseda MIR bi morala biti največkrat izgovorjena beseda. In mogoče bi se dotaknila tudi državnih voditeljev iz vsega sveta.
Foto: Tanja Bučar
