Pester kulturni petkov večer na Polšniku

V petkov predkulturni večer so vsi ljubitelji kulture prinesli v srečanje srčnost, odgovornost in veliko talentov, ki bogatijo naš kraj. Tokrat sta povezovalni tekst pripravili vzgojiteljici našega vrtca, Veronika in Mojca. Odlično sta povezali skupine različnih starosti ter več kulturnih dejavnosti, ki bogatijo naš kraj. Otroci iz vrtca so se predstavili v dveh točkah. Polžki so najprej sramežljivo stopicali po odru, ob koncu pa so že korajžno in brez  napak izpeljali glasbeno dramatizacijo Zajček in repa. Polhki so se predstavili z zgodbico o Babici Zimi in zopet dokazali, da pogum in talenti ne poznajo meja. Šolarji so nastopili kar trikrat.  Najprej so skozi glasbo uprizorili Prešernovo Lepo Vido in s plesom, igro ter obrazno mimiko dopolnili glasbeno ozadje. Tako so nas učenci prve triade z odlično režijo, sceno ter kostumi popeljali nazaj skozi čas... Četrtošolci in petošolci so odigrali Bedaka Jurčka, živahno in zabavno predstavo, skozi katero smo spoznali, da med nami rastejo odlični igralci in da se za gledališko nadgradnjo ni treba bati. Občinstvo pa so vsi skupaj nasmejali  še z malo drugačno predstavitvijo pesmi Lepe Vide. Naučili so se jo v "več jezikih" in navdušili.  Že štiridesetič so na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na Polšniku nastopili pevci Moškega pevskega zbora Polšnik. Z ljudsko pesmijo in instrumenti pa so večer nadgradili tudi Ljudske pevke in godci. Povezovalki sta skozi kratke intervijuje predstavili delo nastopajočih. Svojo pesem pa je prebrala domača pesnica  Laura Horvat.

Z res bogatim kulturnim programom smo tudi to leto zaznamovali slovenski kulturni praznik. Vendar biti kulturen,  je zelo širok pojem. In tokrat bom tudi malo kritična. Veliko prisotnih nas je zelo motila brezbrižnost nekaterih staršev, ki so klepetali vse povprek. Niso se ozirali na nastopajoče, ne na ostale poslušalce.  Verjetno se vsi ne zavedate, koliko energije vložijo vzgojiteljice in učiteljice v takšen nastop, ki pa mu potem "gostilniško" obnašanje odvzame vso vrednost. Pa ne le delo z najmlajšimi, tudi starejši kulturniki si želijo (-mo) vsaj malo spoštovanja do vloženega dela.  Verjamem in se zavedam, da so najmlajši otroci težko uro in pol  pri miru. Tega smo se na tovrstnih prireditvah že navadili in nas tudi ne moti, če se sprehajajo po dvorani. Ampak verjemite, da tokrat niso bili  problematični otroci. Otroci na tovrstnih nastopih pridobivajo veliko izkušenj in nove samozavesti, ki jim bo koristila v življenju in zato je lepo, da spoštujemo njihov trud in delo.

Kultura je vsak dan prisotna v naših življenjih. Ne le na prireditvah. Naj bo ta kritika pozitivna motivacija ter  priložnost, da se skupaj naučimo sprejemati različnost, odgovornost in spoštovanje do soljudi, ki za kvaliteto bivanja vseh,  namenjajo  svoj prosti čas in delo. In takšne zglede bi morali vsi deliti med naše otroke, ki bodo nekoč (oz. zelo kmalu) zrasli v odrasle in odgovorne ljudi. Res je vse bolj aktualna "domovinska vzgoja", saj se premalo zavedamo pomena ohranjanja slovenske besede, naše zgodovine, iz katere se lahko veliko naučimo ter medsebojnega razumevanja in spoštovanja do vrednot. In srečanja državljanov ob slovenskem kulturnem prazniku so tudi lahko priložnost za učenje.

Hvala vzgojiteljicam: Veroniki, Mojci, Tini in Lidiji. Hvala učiteljicam: Katarini, Meliti, Idi in Darinki. Lepo je videti, da se skupaj trudite in nam z našimi otroki pričarate doživetja, ki so res enkratna in nepozabna. Hvala vam.

Hvala pevcem, pevkam in godcem, ki z veliko volje do dela, veliko vloženega prostega časa, optimizma ter prijateljstva gradite del kulturne skupnosti v našem kraju.

Še utrinek s strani PŠ Polšnik.

Fotografije: Barbara Bučar in Mateja

 

 

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.