Ljudske pevke in godci iz Polšnika smo gostovali v Šmartnem

Ljudske pevke in godci iz Polšnika smo sprejeli povabilo Prosvetnega društva Šmartno za sodelovanje na proslavi. Proslava je bila posvečena Kulturnemu prazniku in 105. obletnici ustanovitve SKID (Katoliškega prosvetnega društva)
Zbrali smo se v gledališki dvorani Prosvetnega društva v Šmartnem pri Litiji. Naši gostitelji so bili »Fantje od fare«, odlična pevska zasedba. Najprej so zapeli svojo himno, nato je vse prisotne pozdravila, in proslavo tudi povezovala  g. Marjanca Vidic. Povedala je tudi, komu je ta proslava posvečena. »Fantje od fare«, so potem zapeli še tri pesmi. Potem pa smo bili na vrsti  Polšničani. Rozi in Štef sta poskrbela, da je bil program bolj pester. V humorni obliki sta predstavila Ljudske pevke, povedala sta, da tudi one najrajši pojejo slovenske ljudske pesmi. Po kratkem skeču, sta jih povabila na oder, kjer so zapele tri pesmi.
Na oder so spet prišli »Fantje od fare«, to pot s harmonikarjem. Najprej je sam zaigral poskočno vižo, nato pa so zapeli ob spremljavi harmonike. Vsako pesem, ki so jo zapeli zatem, je predstavil eden izmed pevcev, in prav duhovito povedal, ob kakšnih priložnostih so jih peli nekdaj. Res bi bilo škoda, da se ta kulturna dediščina ne bi ohranila našim zanamcem. Včasih so se besedila ustno prenašala iz roda v rod in vsak kraj je imel kakšno različico v besedilu in v melodiji. Zvesti zbiratelji teh pesmi so jih zapisali in izdali v številnih pesmaricah. Resnično smo uživali ob tem ubranem petju.
Rozi in Štef, sta spet poskrbela za nekoliko vedrine in predstavila ljudske godce, ki poleg harmonike uporabljajo za igranje razna kmečka orodja, ki oddajajo različne  zvoke. Če godec ujame pravilen ritem, je taka muzika prav zanimiva. Ob njihovi spremljavi so pevke zapele še tri ljudske, dve pa so zaigrali sami. Vmes pa je Vida Sladič, kot kantavtorica, zapela in na harmoniko zaigrala še pesem »Na Polšnik«.  Kot zadnjo pesem, pa smo s »Fanti od fare« skupaj zapeli in zaigrali »Al' me boš kaj rada imela«. Za pester zaključek proslave sta poskrbela še dva harmonikarja iz Šmartna, saj so skupaj zaigrali kar nekaj viž in mogoče so koga zasrbele tudi pete. Gledalci, bilo jih je skoraj polna dvorana, so navdušeno ploskali.
 Po nastopu je sledilo še družabno srečanje, kjer smo izmenjavali različna mnenja in sklenili da se srečamo še kdaj.  Bilo je lepo.