Kulturni praznik

Poznate Jurija Murija? Tistega Pavčkovega umazanca, ki je odšel v Afriko? In Afriko smo imeli pri -10,  v petek, 10. februarja na Polšniku. Iz Afrike smo s pomočjo Jurija Murija potovali v domače kraje in spoznavali delčke naše kulture. Znašli smo se na podstrešju Ribičičevega Miškolina, vrtečki- Polhki so zaigrali Levstikovo Kdo je napravil Vidku srajčico, vse skupaj povezano v verze, ki so sestavljali celoto z Moškim pevskim zborom Polšnik in domovinskimi pesmimi, ter z Ljudskimi pevkami, ki v naših krajih ohranjajo ljudsko izročilo. Poleg prepevanja in racitatorjev pa so prireditev zaznamovali tudi plesalci in sicer mali črnčki (Juri Murijevi prijatelji iz Afrike) ter najmlajši Polžki iz vrtca, ki so lovili zlati balonček. Skratka v letošnji kulturni program je bilo vključenih kar nekaj kulturnih zvrsti: igra, recitacije, prepevanje, ples in odlična scena, ki je talentiranost nastopajočih samo še nadgradila. Melita je vse v verzih povezala, kar je dalo prireditvi še posebno vrednost. Kulturni praznik, katerega program je bil zasnovan na delih slovenskih avtorjev in ob prepevanju slovenskih pesmi je sicer zaznamoval sneg, vendar obiskovalcev ni manjkalo. Lepo je gledati poslušalce, ki spoštujejo nastope vseh na odru, ne le svojih poznanih. Že majhne kulturnike se trudimo učiti, da se na kulturnih prireditvah posluša, čeprav je to včasih težko vendar, če imajo lep zgled, se to počasi tudi priučijo. 
Ob koncu programskega lista je bila zapisan nam že vsem dobro znani del Pavčkove pesmi: »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence.«  Dejanje je tisto, ki šteje. Zgled je tisto, kar povzemamo iz roda v rod. Ni dovolj le beseda, kaj je potrebno narediti. Treba je nekaj storiti, premakniti, dopolniti… In veliko dela in energije so v prireditev vložili naši šolarji z učiteljicami, vrtečki z vzgojiteljicami, pevke in pevci z obiskom vaj. Brez nič ni nič. Veliko moramo še postoriti, da bodo naša mesta, kraji in vasi postala zgledni in kulturni. Moramo »se«  premakniti, včasih kaj žrtvovati in predvsem nam ne sme biti vseeno, kaj se dogaja okrog nas. Zato potrebujemo skupnost, prijatelje, somišljenike in tudi tiste, ki nasprotujejo. Le tako, bomo prisiljeni k razmišljanju in k iskanju novih poti. In še za konec: hvala vsem, ki ste v kulturni februar na Polšnik prinesli veliko lepega: delo, pozitivno energijo, veselje, smeh, upanje, sodelovanje in predvsem ljubezen.

 
Klikni slike za povečavo