Posebna zgodba o ljudeh s Polšnika

Povedala vam bom zgodbo o ljudeh, ki so gotovo nekaj posebnega. Decembrska zgodba se je začela z obiskom  sv. Miklavža.  Vendar o tem ste že brali.  Da v teh krajih  ne manjka dobrih idej, ste najbrž tudi že opazili. Zato se povabilom, ki imajo povrh še dobrodelno noto, ljudje vedno radi odzovejo, saj vedo, da bodo s tem nekaj dobrega naredili za druge in seveda tudi zase. Eno poglavje v naši zgodbici so zgradili starši in otroci, ki so se odločili, da popoldne preživijo ustvarjalno. Izdelanih je bilo veliko voščilnic, adventnih venčkov in drugih različnih novoletnih dekoracij, vendar mislim, da bistvo ni bilo le v tem. Verjamem, da je bilo srečanje pripravljeno s srcem, saj je bilo druženje priložnost za pogovor, ki pa je temelj medsebojnih odnosov. 
Še bolj pa je bilo veselo, ko je vsem otrokom pisal Božiček. Vendar ne le, da bo prinesel darilca, ampak, da jih bo obiskal. Tudi starši otrok iz vrtca smo takoj začeli s pripravami. Vaje za lutkovno predstavo so bile vedno nekaj posebnega in zabavnega. Pred polno dvorano otrok in seveda pred Božičkom, smo dali vse najboljše iz sebe in pohvale so se kar vrstile. Mogoče se je to delo zdelo kateremu od prisotnih nekaj vsakdanjega. Pa ni bilo. Poleg truda, zanimivih in ustvarjalnih idej, nas je povezovalo še nekaj več. Del zgodbe, ki se še gradi in iz nje izhaja veliko več, kot si lahko mislimo. Vendar ne smemo postavljati tega dela zgodbe v ospredje. Spet je bila na delu dobrodelnost, s katero so številni domačini izkazali pripadnost domačemu kraju v želji, da našim otrokom te dni skupaj naredimo čimbolj praznične. »Treba je znati reči hvala«, je zapisano v neki pesmici. Zato, HVALA vsem. Saj veste, kdo se ste bili. Z zgledom, bomo mlajšim dali največ.
Da smo bili dober zgled, pa so nam dali vedeti naši »Polhki«, s povabilom na svojo lutkovno predstavo, ki so jo z vzgojiteljicama pripravili ob neuradni otvoritvi novih vrtčevskih prostorov, skupaj s  krašenjem novoletnega drevesca, prepevanjem in plesom  ter kramljanju ob sadju, kavici in piškotkih. 
Vsak na svoj način si v božičnih praznikih poišče notranji mir. Nekateri v naravi, nekateri s prijatelji, z družinami, z molitvijo, s prepevanjem, s pogovorom, branjem, delovno … naše odločitve imajo svoj pomen in gotovo so prave, kakor koli se odločimo. Naša zgodbica se še ni zaključila, pravzaprav se nadaljuje v novem letu. Prvo poglavje v novem letu smo pričeli z glasbo, s prepevanjem, plesom in z besedami, ki so nas zopet prisilile k razmišljanju. Če smo seveda znali prisluhniti. Prisrčnost najmlajših Polšničanov, ki so prvič stopili na oder, nam je v srca prineslo posebno zadovoljstvo. Ni se zgodilo kar tako, da imamo danes na Polšniku dva oddelka vrtca in veseli me, da se starši zavedajo kakšne prednosti in kakovosti to prinaša našim otrokom. Tega pa res ni deležna vsaka vas. Pa smo spet pri zgodbi o posebnih ljudeh.
Božično-novoletni koncert kulturno društvo pripravlja še preko 30 let. Pevci moškega zbora v svoje vrste dobivajo mlade pevce.  To so si želeli vrsto let. Ženske svojo željo do prepevanja uresničujejo tudi s prepevanjem  ljudskih pesmi. Šolarji v zborčku oblikujejo svoje glasove in instrumentalisti svoja znanja nadgrajujejo v šolah in dokazujejo, da so že pravi umetniki. V tem koncertu sem zasledila nekaj pomembnega. Večer smo zgradili skupaj.  Vsak se je lotil delčka in mu posvetil vso pozornost. Pa ne mislim le kulturnega programa, ampak tudi vse ostalo kar sodi zraven. 
Ko znamo povezati te pomembne podrobnosti v naših življenjih v celoto, se nam odpira zgodba, ki ji ni para. Če znamo gledati s srcem, bomo videli veličastnost našega skupnega ustvarjanja. Bodimo hvaležni za to.

 
Klikni slike za povečavo