Umrl je naš prijatelj, upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran

Bil je velik in svetel človek z izjemno karizmo. Pravi zgled Božjega služabnika. Bil je ljubitelj ljudskih src, preprost človek z izjemno vero in rad je prišel na naš Polšnik.

Spominjam se  izjemnih dogodkov, ob katerih nam je s svojo besedo in pesmijo dvigal duha. Zgodili so se v treh različnih desetletjih naše samostojne Slovenije.

Kot pomožni škof je 20. oktobra 1996 blagoslovil obnovo podružnične cerkve sv. Katarine na Ostrežu. V organizaciji župnika Janeza Jenka in s pomočjo krajanov ter helikopterja slovenske vojske so potekala obnovitvena dela. Blagoslov je bil v izredno sproščujočem vzdušju, po maši pa nas je škof Uran razveselil s svojim čudovitim prepevanjem slovenskih ljudskih pesmi.

Tri leta kasneje, 30. maja 1999 je vodil slovesnost svete birme. Spomnim se lepote tega dogodka, ker sta bili takrat pri birmi moji dve hčeri. Govoril je o moči delovanja Svetega Duha in kakšna je njegova vloga v farni skupnosti. Sam sem kot organist spremljal domači cerkveni mešani zbor.

Eno leto za tem, to je 2. julija 2000 je posvetil oltar (obrnjen proti ljudstvu) in obnovo stopnic v prezbiteriju farne cerkve Lurške Matere Božje. Poudaril je, kakšen  blagoslov imajo vsi, ki se zbirajo okrog oltarja.

25. junija 2009 je kot nadškof ljubljanske nadškofije  vodil veliko slovesnost in blagoslovil naše nove orgle. Zanimivost tega je, da so aktivnosti potekale  v okviru projekta Abrahamov ključ Srca Slovenije. Nadškofa smo predstavili tudi v knjigi Orgle in dvanajst registrov, ki smo jo ob tej priložnosti izdali v kraju. Moram zapisatiti, da je razumel gesto projekta in je pri tem poleg moralne podpore tudi finančno priskočil na pomoč. Neverjetno je, da je na 18. rojstni dan države Slovenije potekalo slavje in, da se je brala božja beseda ravno o Abrahamu. Na tem dogodku se je zbralo okoli 200 glasbenikov in več kot 1000 ljudi. Na slovesnosti, ki je potekala v nadaljevanju pod šotori,  je škof Uran s svojim pevskim talentom obogatil prireditev in z izjemno energijo navdušil vse prisotne. Njegove besede so shranjene tudi na dokumentarnem filmu, ki smo ga kasneje izdali v kraju.

Lansko leto, 19. oktobra 2019 je bil spet med nami. Na dan, ko smo izvajali projekt Za vnuke živimo – drevesa sadimo je prišel na Veliko Presko in blagoslovil dendrološki sadni drevored (60 dreves). Zanimivo, da so ravno na ta dan vsi slovenski škofje bili na Hrvaškem, edino on je imel spet čas za nas.  Pravi čudež bi lahko rekli in kar ne moremo verjeti, da je človek s takšno energijo, ki jo je imel takrat, po tako kratkem času odšel od nas za vedno.

Spominjali se ga bomo kot našega velikega Prijatelja in prosili bomo tudi za njegovo pomoč pri Bogu.

Naj se spočije v domači zemlji od vseh bolečin, ki jih je v zadnjih mesecih pretrpel ob težki bolezni.  Spominjali se ga bomo kot veselega, preprostega, zelo priljubljenega človeka. In pesmi, ki jo je nazadnje med nami zapel: Oče nebeški glej…

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.