Premiera operete Kovačev študent in nepozabno praznovanje 45-letnice MoPZ Polšnik

45 let je minilo novembra lani odkar kulturne prireditve na Polšniku in po Sloveniji in po svetu bogatijo pevci MoPZ Polšnik. Visok jubilej, katerega so hoteli obeležiti na drugačen način. In tako so uresničili njihovo dolgoletno željo, da bi še enkrat odpeli in odigrali opereto Kovačev študent, ki so jo prvič uprizorili na Polšniku pred 32. leti. Ko smo imeli note in našli pianistko (kar ni bilo težko  :) ), ko so bili pevci motivirani in ko smo določili datum premiere, so vaje potekale v tako pozitivnem in delovnem vzdušju, da nihče ni želel manjkati. Smeha je bilo v obilju, še več pa trdega dela in kar je bilo najbolj pomembno, pozitivne energije med celotno ekipo. Dan premiere se je hitro bližal in "stvari so se zložile" kot pravimo, vse ob pravem času. Vzdušje v zaodrju je bilo odlično.  Čeprav na generalki nismo blesteli, kar je bilo sicer dobro znamenje, med pevci ni bilo slutiti velike treme in nobene panike... Svojo nalogo so vsi z odliko opravili. Polna dvorana je bila navdušena in čestitke so se vrstile in vrstile. Res smo lahko ponosni na celotno ekipo, ki je na tem dogodku publiki pokazala svojo resnično, pozitivno energijo, ki jih napolnjuje tudi izven odrskih nastopov. Njihovo prijateljstvo in spoštovanje je nekaj velikega. 

Čestitke vsem! 

In kdo vse smo sodelovali? Vlogo kovača Vlecimeha je odpel in odigral Aleš Bregar. Čeprav smo vedeli, da ima pevski talent, nas je presenetil še z mnogo drugimi. Njegova žena v opereti, Meta, je bila Vida Sladič, sicer tudi pevka cerkvenega zbora in članica Ljudskih pevk in godcev, ki je tokrat dokazala, da lahko tudi v tretjem življenjskem obdobju brez treme konkurira mlajšim pevcem. Po 32. letih se je že drugič v vlogo poštarja vživel Anton Tori in se tudi "pomladil" (pobarval lase). V čas študentskega pohajkovanja so se podali solisti Anton Lokar, Jože Kos in Tomaž Vozelj in vidno je bilo, da jim izkušenj ne manjka. Zbor pa so sestavljali: Slavko Kos, Berto Završnik, Anton Jelenc, Stane Kmetič, Darko Repovž in Anton Korimšek. Kar 6 pevcev je po 32. letih zopet prepevalo opereto na polšniškem odru. 

Brez kovačevega študenta pa ne bi bilo operete, ne le na papirju, tudi na našem odru ne. Žiga Tori, umetniški vodja našega zbora, je skrbel, da so bile izvedbe glasbeno dovršene, ob tem pa smo spoznavali  njegov izjemen igralski talent v glavni vlogi Janeza, kovačevega študenta.  Veseli smo tudi, da je našel svojo ženo Ano, katere prsti so plesali po tipkah klavinove, in skupaj sta usmerjala pevce k perfektnosti izvedb pesmi. Velik hvala obema! Hvala za predanost in profesionalnost.    

Opereto je z odpeto pesmijo (na Dunaju) obogatila solistka Petra Kos. Biti režiser takšni odlični ekipi mi ni bilo težko. Mogoče kdaj kakšna pripomba, predlog, ideja za popestritev dogajanja na odru... Več pa ni bilo potrebno, ker so se vsi tako vživeli v svoje vloge, da se je kar iskrilo. Nov izziv zame in neprecenljiva izkušnja, za katero sem hvaležna vsem.  

Veseli smo bili, da se je povabilu odzvala Folklorna skupina Javorje iz Šmartna, ki je večer popestrila s slovenskimi plesi in petjem. Hvala ga. Idi Dolšek in vsem plesnim parom. Praznovanja s pevci se je udeležila tudi podžupanja ga. Lijana Lovše, ki je s spodbudnimi besedami nagradila pevce. 

Za dovršenost predstave so poskrbeli tudi ustvarjalci kostumografije in scene. Zamislila sta si jo Slavko Kos in Jože Kos. Dokončna izvedba pa je bila delo učencev OŠ Šmartno, z mentorico Brigito Škrabanja. Les je prispevalo Mizarstvo Kos, Jože Kos, Velika Preska, za prevoz pa Mizarstvo Boštjan Medved, Mamolj. Cvetilčne aranžmaje sta oblikovala Nadi in Berto Završnik. Kostumografinja in maskerka je bila Katja Poznajelšek, ki je v zaodrju skrbela, da so vsi pravočasno urejeni prihajali na oder.  

Toliko o ožji ekipi. Da pa je organizacijsko vse potekalo po zastavljenih načrtih, se za njihov delež zahvaljujemo tudi: vsem pridnim kulturnicam, ki ste napekle odlične sladke in slane dobrote, Vidi in Gašperju za pomoč na odru, Antonu Toriju za vino, Vidi Sladič za domač sok, Špeli Pavlič Kos za oblikovanje vabila in gledališkega lista, Rezi Žonta za lepo pripravljeno pogostitev, Tejčki, Tinkari in Kaji za skrb pri prostovoljnih prispevkih, Rožici, Petri Planinšek, za sponzorski prispevek, Tanji Šubelj za posojo obleke, vsem, ki ste pomagali pospraviti dvorano. Seveda pa je velik delež pri  izvedbi dogodka prispevala tudi naša predsednica KD Pavle Voje Polšnik, Tanja Ribič. Barbara Bučar je poskrbela za odlične fotografije, ki si jih lahko ogledate spodaj in povedo veliko o odlični igri. Opereto smo tudi posneli in vas obvestimo, ko bo na ogled. 

Vsak dogodek je po svoje edinstven, nenadomestljiv, na nek način čudežen, ker se združi toliko srčne energije, ki preplavi vse, ki jo znajo sprejeti. In tako je bilo v soboto, 25. januarja 2020, v dvorani na Polšniku, ki se bo zapisal na prazen list bogate zgodovine našega zbora kot nepozabna izkušnja z iskrenimi in navdušenimi obiskovalci ter nastopajočimi. Hvaležnost ne pozna meja. Dragi pevci, še na mnoga leta in naj se priprave na 50-letnico pričnejo! 

POSNETEK OPERETE KOVAČEV ŠTUDENT

GLEDALIŠKI LIST

Foto: Barbara Bučar

Utrinek iz oznanila Župnije Polšnik: "Sicer poznamo mnogo načinov, pri katerih je dobra zemlja človeku v spodubo in korist. Različne kulturne prireditve, ki posameznika ali skupino nagovorijo, da se še bolj potrudijo za to kar je skupno dobrega ali celo boljšega. Ena takšnih prireditev je bila tudi v soboto, 25. januarja s predstavo v dvorani." (Janez Jasenc)

 

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.