Predaja Abrahamovega ključa generaciji 1967

Projekt Abrahamov ključ Srca Slovenije je postal že zelo odmeven. Zaradi dobrega poslanstva se mu pridružuje  vedno več 'Abrahamov' iz različnih krajev Slovenije.

V soboto 25.2.2017 sta na Veliki Preski ( Polšnik) prevzela ključ letošnja slavljenca  dr. Milan Brglez iz Logatca in Vrtačnik Bojan iz Slivne.

Kot kaže pa se  bo v prihodnjih dneh priključilo še večje število aktivnih udeležencev.

Za posebej slovesen uvod so poskrbeli ''grajska gospoda'' iz štajerskega gradu Statenberg in iz Dežele Jurija Vege.  Kot je bilo povedano so v zgodovini dobrodelni dogodki izjemno zaznamovali slovenski prostor. Skupaj smo si ogledali prezentacijo  že osem let trajajočega projekta Abrahamov ključ Srca Slovenije. Ob čudoviti spremljavi glasbenice Vesne Marinko in dobri pogostitvi domačih gostiteljev,  je prijeten  večer trajal pozno v noč. Majdin kruh, pustni krofi in dobra kapljica pa so naredili med prijatelji še malo pustnega vzdušja.

 Zgodba o povezovanju ljudi v skupno kompozicijo

(voditelja Breda in Jože Kos)

Na Polšniku nad Litijo je 25. in 26. junija 2009 potekalo veliko skupno praznovanje generacije 1959 , 50 Slovenk in Slovencev, ki so praznovali svoj 50. rojstni dan. Vsak izmed slavljencev je prispeval za nakup novih orgel v cerkvi na Polšniku, ki se je tedaj že uveljavila kot ena najbolj inovativnih vasi v Srednji Evropi.

Z udeležbo več kot 1.700 ljudi v projektu ter s povezovanjem med slavljenci iz različnih koncev Slovenije, njihovih bližnjih, domačinov s Polšnika, več lokalnih skupnosti, podjetnikov, društev in izseljencev je zasebna pobuda Jožeta Kosa, podjetnika s Polšnika, prerasla v nacionalni in celo mednarodni projekt. Namen projekta je spodbujati sodelovanje med civilno družbo in gospodarstvom, povezovati in spodbujati izmenjavo znanj posameznikov ter tako ustvarjati priložnosti za nove ideje in dejavnosti. Edinstveno zgodbo z dobrodelno noto so tedanji abrahamovci razširili po vsej Sloveniji in še naprej – do Bruslja, kjer so zaokrožili projekt in predali ključ naslednji generaciji.

Zgodba o rejništvu ( voditelj Srečo Orsag)

Abrahamovci generacije 1960 so zbirali sredstva za otroke iz rejniških družin, s svojimi aktivnostmi pa so prispevali k opozarjanju širše javnosti na probleme, s katerimi se v Sloveniji srečuje približno 1.200 otrok rejencev in 800 rejnikov. Z zbranimi sredstvi so otrokom iz rejnieških družin med drugim omogočili nepozabno izletniško doživetje. 
Slavje sodelujočih abrahamovcev in njihovih bližnjih in prijateljev je bilo v Lukovici, kraju z bogato tradicijo rejništva.

Zgodba o spremembah(Mihael Bellis)

Vse spremembe v življenju lažje preživimo v družbi ljudi, ki jih poznamo, s katerimi nas družijo podobni interesi, zgodbe, nenazadnje generacijska pripadnost. Dobre stvari za skupnost in ljudi ter pomembne spremembe lažje ustvarjamo skupaj. Zato so se abrahamovci letnik 1961 spoznavali na velikem izletu, ki je potekal po Srcu Slovenije 12. marca 2011. Zavedanje o pomenu Abrahamovega ključa za odpiranje src, vzpostavljanje medsebojnih odnosov in lepše odklepanje življenjskih prelomnic, je vodilo tudi do podpisa statuta projekta Abrahamov ključ Srca Slovenije. Statut sta podpisala Mihael Bellis, vodja generacije 2011, in Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije (takrat Centra za razvoj Litija), ki zagotavlja tehnično podporo projektu.

 

Zgodba za ljudi s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju (voditelj Željko Savič)

Generacijo abrahamovcev letnik 1962 iz Srca Slovenije so vse leto povezovali preizkusi, ki bi jih po njihovem mnenju moral vsakdo doživeti vsaj enkrat v življenju. Zasajali so drevesa, prekolesarili maraton, se vzpeli na Triglav in organizirali dobrodelno prireditev za ljudi, ki se v življenju soočajo z drugačnimi izzivi.

Dolsko je zaradi njihovega Abrahamovega ključa bogatejše za drevored 50 lip. Vitalnost sodelujočih slavljencev so dokazali z maratonom od Ljubljane do Metlike in z gorskimi vzponi, svojo srčnost pa z dobrodelno akcijo, v kateri so zbrali 5000 EUR za ljudi s posebnimi potrebami in s težavami v duševnem zdravju, ki živijo v skupnosti Novi Paradoks v Senožetih.


Zgodba o odgovornosti do Slovenije (voditeljici Agata Butkovič in Zdenka Dovč)

Abrahamovci generacije 1963 so s svojimi aktivnostmi opozarjali na skupne zaveze k družbeno odgovornim dejanjem. Med drugim so podpisali zavezo Obljuba Sloveniji. Ta je prek spletnega mesta Zavoda Ypsilon povezovala ljudi, ki želijo z družbeno odgovornimi dejanji prispevati k skupni boljši prihodnosti Slovenije.

Generacija 2013 je skupno praznovanje začela z družbeno odgovornim projektom zasaditve sadnih dreves pri stanovanjski skupnosti Novi Paradoks, nadaljevala s pohodom na GEOSS, geometrično središče Slovenije, kjer se je srečala tudi s  predsednikom države Borutom Pahorjem. Družila so jih trajnostno naravnana kolesarjenja po Srcu Slovenije z zaključkom kolesarske sezone, ki je potekalo v Dolskem. Svoje praznovanje so zaokrožili z decembrskimi dogodki - druženjem ob Dnevu odprtih vrat v Novem Paradoksu, udeležbo na božičnem koncertu Zbora sv. Nikolaja v Litiji in predajo ključa naslednji generaciji na Polšniku.

 Zgodba za lačne
(voditeljici Mojca Repanšek in Vesna Savič)

Generacija abrahamovcev 1964 je z dobrodelnimi akcijami sodelovala pri zbiranju sredstev za lačne otroke na Madagaskarju. S projektom Pustimo sledi je bilo zbranih dovolj sredstev za nakup 2 ton riža. Poleg zbiranja prispevkov so abrahamovci tega leta puščali sledi še s svojimi deli: na povabilo direktorja Sečoveljskih solin, ki je to leto tudi sam praznoval Abrahama, so se avgusta udeležili nabiranja soli v solinah, kasneje pa so sodelovali tudi pri trgatvi v Prekmurju. Generacija je ključ prevzela na januarskem koncertu na Polšniku. Že marca je v Dolskem organizirala dobrodelni koncert skupaj s Karitas za družine v stiski, z zbiranjem sredstev za lačne otroke na Madagaskarju pa nadaljevala ob druženju na tradicionalnem Pohodu od cerkvice do cerkvice skupaj s Turističnim društvom Polšnik.


Zgodba o življenjski moči gluho slepih in o povezovanju ljudi, ki jih ne poznamo (voditeljici Tanja Šubelj in Meta Jarc)
 
Pod vodstvom Tanje Šubelj, ki se kljub slepoti že ves čas angažira pri projektu Abrahamov ključ Srca Slovenije, ter Mete Jarc, je bilo vse leto 2015 zaznamovano s spoznavanjem posebne lepote in moči življenja. Generacija srčnih abrahamovcev letnik 1965 je na Dvorcu Rus v Lukovici vsak mesec pripravila novo presenetljivo doživetje: razstavo Veliki začetek društva gluho slepih DLAN, pianistični večer Zorana Škrinjarja, Čebelarsko in rezbarsko razstavo Žana Jarca, razstavo Za gozdove in ljudi z zasaditvijo 50 ostrolistnih javorjev ob Dvorcu Rus, razstavo in predavanje o srednjem veku, slikarsko razstavo Mete Jarc, dogodek društva Mati zemlja, predstavitev Srečne hiše, predstavitev Tačk pomagačk, društva za terapije s pomočjo psov, predstavitev Društva distrofikov (Ni vse v mišicah), predstavitev Hiše Hospic in operni večer Milana Lavrija. Posebne pozornosti sta bila vredna večera s statično instalacijo gluho slepih in z nastopom Tanje Šubelj Čarnost nasmeha, ki sta jo spremljali predstavitev Saše Strnad s knjigo Čarna ter dramska igra Kako naprej z društvom Nasmeh. Poseben dogodek gluho slepih Opazi me, ki ga je generacija pripravila v Centru za zunanjo ureditev na Veliki Preski, je temeljil na statični instalaciji, multiviziji Lada Jakše in pianističnim preigravanjem Zorana Škrinjarja. Obogatili so ga modni leseni dodatki domačih izdelovalcev. Sredstva, zbrana z dobrodelno prodajo nakita so bila podarjena društvu Dlan. Dogodek je bil zasnovan tako, da so lahko gluho slepi občutili glasbo na njim prilagojen način – taktilno, prek vibracij lesa.

Zgodba o novih priložnostih

(voditelja Andrej Orožen in Peter Uršič)

 

Generacija 1966 je projekt ponesla iz Srca Slovenije v Zasavje, kjer sta se pod vodstvom Andreja Orožna organizirala dva dogodka.

Sodelovanje na Golažijadi v Rimskih Toplicah, kjer so se različne skupine predstavile v mojstrstvu kuhanja golaža in pohod na Kopitnik, ki se je pričel v Turju, nadaljeval do koče na Kopitniku s traktorji in peš na vrh in nazaj do izhodiščne točke. Skozi dogodka se je spoznavala  generacija, ki je razmišljala o mladih. Kako  jih je potrebno učiti inovativnega vodenja je voditelj pokazal z ustanovitvijo podjetniškega inkubatorja Katapult, ki je nastal v podjetju Dewesoft tudi s pomočjo Andrejevega poslovnega partnerja Jureta Kneza.

V dobrodelnosti, ki se je odvijala v Dolskem pa je veliko vlogo odigral Peter Uršič. Kot soorganizator dobrodelne slikarske razstave in koncerta je pomagal zbirati sredstva za Benjamina Hribernika iz Laz pri Dolskem, ki se pogumno bori z neozdravljivo živčno-mišično boleznijo.

Umetniki, ki so podarili svoja dela so bili: Sonja Škvarča, Marjana

Drčar, Marija Janjič, Tatjana Panić, Andrej Bučar, Marjan Lavtar ter člani likovne sekcije KUD Dol pri Ljubljani: Bojana Gajšek, Mojca Godec, Marija Kosec Bratun, Andreja Žnidaršič, Aleš Žnidaršič, Miloš Čič, Igor Marolt, Jure Moder in Renata Grmovšek.

Na koncertu, ki je potekal pod okriljem društva misijonarja dr. Janeza Janeža pa so sodelovali: Nataša Madjar, Peter Vode, Trio Utrip, S.O.S. Kvintet, Klemen in Blaž, MPZ Sv. Helena, Senožeški tamburaški orkester, harmonikarski orkester Pustotnik in Folklorna skupina TD Dolsko.

Dogodek, ki je še  zaznamoval to generacijo abrahamov, pa je bilo sajenje hruškovega drevoreda pri dvorcu Lustall v Dolu pri Ljubljani.

''Drevored sožitja'', kot so ga poimenovali, je zasajen med paviljoni in kapelico. Dvorec Dol je v svojih časih služil kot dom rodbini Erbergov.

Otvoritev in blagoslov drevoreda je opravil dolski župnik g. Grebenc, nagovor o zgodovini dvorca dr. Viktor Grilc in lastnica dela posestva in dvorca ga. Lučka Leskovic.

Za pokritje stroškov so poskrbeli donatorji. Abrahami pa so ob tej priliki zbrali finančne prispevke, ki so jih podarili za terapije Ani Ravnikar iz Beričevega, ki se bori s hudo boleznijo.

Lahko rečemo, da je bilo to leto mnogih priložnosti.

Foto: Jože Kos

 

 

 

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.