Pot spoznanj: "Kdor se daruje, močno srce potrebuje." - Srečanje zakonskih parov 2017

Letošnje peto srečanje zakonskih parov na Polšniku je bilo predano srcu. "Srcu, ki je je prvi organ, ki ga razvije človeško telo. Je začetek in središče našega bitja, tako telesnega kot duševnega. Ima svojo fizično obliko, svojo zavest in vibracijo, s katero v svet oddaja edinstveno energijo." je bilo zapisano že na vabilu.

18. novembra 2017 je bil dan, ko so v dvorani odmevali mogočni zvoki glasbe in pripovedovanja parov, ki s svojimi dejanji prinašajo med nas zglede, ki bogatijo. Goste sta pozdravila vodji projekta, Breda in Jože Kos, ki sta predana svojemu delu in ju srečanja z zakonskimi pari bogatijo. 101 par je že priključen projektu in park v centru Polšniku z imeni zakonci že dobiva pravo podobo. Veseli in navdušeni smo bili nad nastopom Petre Kos, ki se je po mnogih letih pavze zopet predstavila na domačem odru in odlično odpela pesmi skupin Panda in Pliš. Zakonca Bernarda in Marjan Kanduč sta prehodila El Camino, pot po Španiji vse do Santiaga de Compostelo. Prvo leto 500 in drugo leto 420 kilometrov in to nepozabno izkušnjo sta delila z nami, skozi fotografije in pripovedovanja. Presenečenje večera  sta bila zakonca Marjeta in Metodij Rigler, ki sta leta 1996 prehodila El Camino ter sta zasnovala tudi slovensko Jakobovo pot, katero sta nam tudi predstavila. Glasbena energija zbora Dar srca je navdušila poslušalce. Zbor Evangelijske krščanske cerkve  je letos po Slovenji gostoval z dramsko-glasbeno predstavo ob 500-letnici reformacije in del pesmi smo slišali tudi na Polšniku. Njihova pozitivna energija, srčnost in predanost glasbi ter besedilu pesmi so nas poneseli v neko drugo dimezijo. Zborovodkinja je Katarina Bordner, učiteljica solopetja in srčna voditeljica predana glasbi in prepevanju. Spoznali smo zakonca Dubravko in Zvonka Turinski. G. Zvonko je pastor Evangelijske krščanske cerkve in nam je predstavil svoje delo in poslanstvo. V veliko veselje pa nam je bilo tudi, da nas je obiskal pastor Todd Hunnicutt, misijonar iz Amerike, tudi pastor, pevec v zboru in kot zgodovinar zelo velik poznavalec Primoža Trubarja. V klepetu z Jožetom so nam vsi povedali marsikaj zanimivega. Glasbo so nepozabno dopolnili instrumentalisti: Urban Grabenšek na klavirju, Davor Gričnik s kitaro, Christian Bender na bas kitari in Damir Pavlič z bobni. Pred večerjo nas je obiskala tudi domača Rozi (Vida Sladič) in kot prava vaška klepetulja povedala vse, kar se je v našem kraju dogajalo letos. Poklepetala je  s kuharskim mojstrom Lojzijem Čopom iz Hiše domačih okusov pr Čop iz Podkuma, ki nas vsako leto razvaja s svojimi kulinaričnimi dobrotami. V veliko čast pa nam je bilo, da si je kljub polni gostilni doma vzel čas in nas obiskal na naši prireditvi ter predstavil našim gostom jedi, ki jih je pripravil. Po večerji sta zakonca Rigler razrezala veliko torto, ki jo je sponzoriral Spar Litija, še z enim sklopom pesmi nas je razveselil zbor in večer se je nadaljeval s prijetnimi medsebojnimi pogovori zakoncev ob kozarčku španskega vina, katerega sta prinesla zakonca Kanduč, za kar se jima še posebej zahvaljujemo. Gostje so bili navdušeni nad domačim kruhom, ki ga je spekla Majda Kotar. Hvala Majda. Hvala Špeli Pavlič Kos za oblikovanje vabil in dekoracijo v dvorani, Barbari Bučar za fotografije in Matjažu Kirnu za snemanje. Hvala tudi Damirju Pavliču, ki je povezal glasbenike in jih pripeljal v domači kraj. Vsem domačim zakoncem, ki ste pripravljali in pospravljali dvorano in ste kakorkoli prispevali, da je bil večer nepozaben - iskreni HVALA. Za dobro stvar znamo stopiti skupaj, kar vedno znova dokazujemo.  HVALA SPONZORJEM DOGODKA: JANEZU BORIŠKU, DELAVSKI HRANILNICI LITIJA IN SPAR LITIJA!  In ob koncu hvala Bredi in Jožetu Kos za trud, za vztrajnost, za navdihe... za to, da se nam na Polšniku dogajajo tako lepi in nepozabni trenutki. 

Kot sem zaključila program v soboto, zaključujem tudi ta sestavek. S Pesmijo o reki,  Toneta Pavčka: 

Misliti hočem kot misli reka.

Teči od izvira pa do izliva

kot ona, ki med bregove ujeta

nikoli ista in zmeraj živa

odteka v večnost

in neprenehoma biva.

 

Vse dosegljivo spodjeda

in nosi s sabo, umiva in spira

zablode časa, zagate dedov,

zaupanje vnukov, nevero,

zanos in zasluge in vse umirja

na pravo mero.

 

Teči torej. Preprosto kot reka.

Od izvira pa do izliva.

in ne pozabiti, kako so lepa

naročja vrb, kamor skriva

pesmice veter,

in obzorja nedosegljiva.

 

"Od izvira, do izliva", vsak dan, naj nas vodijo lepe misli, občutki in čustva, ki jih v današnjem času tako težko izrazimo in delimo med druge. Ampak je lepo, če to znamo. Hvala vsem. Bilo je nepozabno.    

klik na GLASBENI ODLOMEK Z DOGODKA  (kamera: Matjaž Kirn)

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.