Pevski pohod po Soriški planini

V tretje gre rado. V soboto 11.8.2018 smo se pevci MoPZ Polšnik tretjič odpravili na planinski pohod. Tokrat na Soriško planino. Spet je bilo napovedano slabo vreme in spet nismo bili mokri.
V petek popoldne smo zapeljali proti Gorenjski, skozi Železnike do Zalega loga; v prijetnem hladu zelene terase pri Slavcu  smo zadihali nekoliko bolj svež zrak, zmočili grla in uskladili glasove. Sledilo je malo zemljepisa, po obvozu čez Petrovo brdo do Sorice in naprej na Soriško planino. Na 1300m je bilo prijetno sveže. Na pragu Litostrojske koče nas je čakala dobrodošlica iz rok oskrbnika Marjana. Namestili smo se v arhajične sobe depandanse, potem pa si v koči privoščili večerjo. Še malo pevske vaje ob kozarčkih, pa je bila že pozna tema. Nismo še dobro zaspali, že je pela harmonika. Kot sem napovedal, sem precej zgodaj težil z budnico; sprva so me debelo gledale le krave in veseli pastir, potem pa smo se začeli zbirati pevski pohodniki. Po močnem zajtrku (tesakova jajca) pri lepo urejeni mizi, smo se začeli ozirati v meglene hribe. Kljub slabi vremenski napovedi, smo bili odločeni s pesmijo in dobro voljo pregnati temne oblake. Vodnik Jože Dakskobler nas je našel že lepo ogrete in pripravljene za sprehod po zgodovinski meji. Na vrhu Lajnarja nas je še spremljala gosta megla in razočaranje brez razgledov. Pa smo poskusili s
pesmijo. Radovedno smo poslušali vodnika, ki nam je povedal veliko novega o Rapalski meji (med Italijo in kraljevino Jugoslavijo, med obema vojnama). Občudovali smo vojaške objekte (bunkerje, opazovalnice, podzemne rove, kasarno). Pa spet peli. Pomagal je tudi vodnik Jože. In ko je navdušeno govoril o rodni Baški grapi se je odprl razgled na zanimivo dolino in bohinjsko železnico v Podbrdu. Po lepo urejeni poti smo prišli pod vrh Možica. Prilegla se je malica in oddih, pa spet pesem. Tu smo bili deležni nekaj aplavzov drugih pohodnikov, predvsem tujcev. In tudi sonce je pokukalo skozi oblake. Na jekleni kapi Možica smo naredili še nekaj zgodovinskih fotografij, se razgledali proti Bohinju in Bledu, potem pa se spustili nazaj proti Soriški planini. Pri koči smo se oddahnili, malo okrepčali in se s pesmijo poslovili od vodnika in oskrbnikov. Vsi zadovoljni s postrežbo in duhovitim vodenjem. Tudi najmlajše udeleženke so bile navdušene. Pred dežjem smo pobegnili v prijetno gostišče Macesen v Sorici, kjer smo se pocrkljali s slastnim kosilom in priboljški. Sobotni večer je priganjal domov, mi pa bi šli še na zabavno prireditev Fentaš
kokoš, žal nismo našli, skrite lokacije na sosednjem hribu in smo se obrnili proti Litiji.
Še eno prijetno planinsko doživetje. Upam, da naslednje leto navdušimo še koga iz naše pevske zasedbe. Udeleženi pevci: Jože Kos, Zvone Jelenc, Tone Tori, Žiga Tori, Stane Kmetič

 

Foto: Stane Kmetič

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.