Pevski pohod MoPZ Polšnik na Snežnik (1796m), 5-6.8.2022
Tudi letos nam je uspel poletni sprehod v gore. Želja nekaterih so resne gore, pogovarjali smo se o 2244 metrskem Krnu; žal nas noge več ne nesejo kot včasih. Odločili smo se za Snežnik, izpostavljen notranjski vrh, ki je dobro viden tudi iz naših krajev. Pet pevcev in nekaj sorodnikov je tokrat sestavljalo prijetno pohodniško klapo.
V petek popoldne smo se, z malo straha pred vročino in gnečo na avtocesti, odpravili proti Postojni. Presenetljivo hitro in gladko smo se znašli pod snežniškim pogorjem. Potem pa po ovinkasti cesti više in više do Mašuna. Na 1000 m je bilo že prijetno sveže. Staro gozdarsko naselje s prijetnim gostiščem, gozdarsko (lovsko) kočo in ostanki gradiča nudi prijetno sprostitev v objemu gozdov. Naša pesem je zbudila pozornost turistov, šef gostilne nas je pogostil z 'dezinfekcijo', veseli so nas bili pri gozdarski koči. Krasno vreme tudi za nekaj lepih slik. Potem pa naprej proti Sviščakom.
Pred planinskim domom smo s pesmijo hitro dvignili razpoloženje gostov. Bliže so prilezli tudi okoliški vikendaši. Prijetna oskrbnica nas je pospremila do obnovljenih sob pod streho. Potem pa osvežitev in pesem do teme. Z zanimanjem so nas opazovali tuji turisti, nekateri gosti pa so pomagali peti. Za večerjo malo planinske hrane (ječmen in jota). Zapela je harmonika in skoraj smo že plesali. A noč nas je nagnala k počitku.
Kljub malo nemirni noči smo bili pred oskrbniki doma na terasi. Ob prvem čaju se ni dalo kaj prida peti. Pospravili smo neposrečena umešana jajca (sz ocvirki) in se pripravili za odhod na vrh. Na parkirišču je bilo že kar živahno, tudi nekaj znancev. Počasi smo se prebijali po cestah in potkah v prijetni senci gozda proti sončnim višavam. Srečevali smo pohodnike, ki so se že vračali z vrha. Nekatere smo presenetili s pesmijo; grla so se počasi otresla hripavosti. Pred vzponom na vrh smo si naložili še malo drv in se spustili v z ruševjem poraščeno pobočje. Rahla sapa je prijetno hladila od hoje in sonca razgrete junake strmin. Na vsakem lepšem ovinku pa pesem, in spet nekaj znancev.
Veteran Zvone nas je vse prehitel in nas v koči pod vrhom že čakal z osvežilno pijačo. Zamenjamo majice, potem pa pesem. Razgled proti morju in proti Kumu so kvarile meglice. Še obvezno fotografiranje na vrhu. Prigrizek in pesem za osebje koče. Kar škoda je bilo zapustiti svežino na 1800m. Ob spustu proti Sviščakom še nekaj zanimivih pohodnikov. Saj ni bila prav dolga pot, pa vendar je bilo prijetno stopiti v lažjo obutev.
Pri domu so nas že čakali 'navijači' od prejšnjega večera, pevci pa smo bili ravno prav ogreti. Pa smo namočili grla in peli in peli; tudi s harmoniko. Gostje navdušeni, nekateri pa so se nam pridružili. Z nami je pela tudi operna pevka z Nizozemske. A nas je čakala še večerja v Ilirski Bistrici in kar dolga pot domov. Zahvalili smo se prijetni oskrbnici in prijaznemu strežniku, in se spustili v dolino. Prileglo se je pozno kosilo v gostišču Škorpion. Tudi palačinke 'sz smetano' niso bile slabe.
Zadovoljni z doživetjem smo se v mraku vračali proti domu.
Foto: Zinka Tori
