O kresu

Kresovanje ima na Veliki Preski že dolgoletno tradicijo. Že, ko sem bil pred več kot 50 leti majhen fantek  je stari oče Ivan skupaj s sovaščani pripravljal kres. Takrat je tudi praznoval svoj god (Janez Krstnik), ki  je bil v starih časih  zelo popularen. Z novimi časi so se osebna praznovanja prestavila bolj na rojstne dneve. Kakorkoli, pomembno je, da se ob praznovanjih dobimo, vedno znova spoznavamo in odkrivamo lepote in težave drug drugega. 

Zbiranje  ob kresu je bilo vedno na predvečer Janeza Krstnika, ko pa smo v naši samostojni domovini Sloveniji postavili 25. junij za praznik domoljubja,  se je kresovanje prestavilo na sam kresni dan , na predvečer praznika. Na Veliki Preski poleg tega večera, že veliko let organiziramo tudi prvomajsko praznovanje  in s tem začnemo aktivno letno delo v naravi.

Letos zaradi korone prvomajskega srečanja ni bilo, zato je bil junijski kres še bolj zaželen. Kot že nekaj let, je organizator naš predsednik vaške skupnosti Franci Kaplja. Njegova žena Štefka,  nas po navadi »pockrlja« s sirovim štrudlom,  Brigita pa speče čudovite kruhke iz domače moke. Tudi letos sta se za žarom potrudila Srečko in Franci, ki do prihoda vaščanov že spečeta različne mesne specialitete.

Letošnja gosta sta bila župnik Janez Jasenc in harmonikar Stane Kmetič, ki pa je bil dopoldne še v vlogi mizarja. V Mizarstvu  Kos smo letos dopolnili  tudi prostor z 12m dolgo klopjo, ki se je zelo dobro obnesla. Ko je kresni ogenj močan sedimo  na eni strani, ko pa se večer ohladi,  se pomaknemo bližje k toploti.

Da pa imamo kaj za zakuriti  poskrbi Markotov Boštjan, ki nam je poleg tega, da pripelje material za kres  v vas pripeljal tudi prijetno  sosedo.

Podaljšan večer se je odvijal  v klepetanju in prepevanju lepih slovenskih pesmi.

Nadaljevanje…..

V zgodnjih jutranjih urah je prišlo sporočilo od našega vaškega predsednika: »Ostalo je še hrane, pridite na kosilo ob 12.30  vsi vaščani.« In spet je bilo slovesno na drug način…z veliko mladimi.

S rečen je, kdor jo zna deliti,

R ad zapoje, zna se veseliti,

E nkrat enim, drugič drugim se razdaja,

Č ez ovire varno zna stopiti,

A ngel varuh roko mu podaja.

 

Pesem je napisala Vida Sladič in še kako drži  za vse, ki se trudijo. Hvala vsem, ki se prizadevate za dobro, da se imamo lepo.

Foto: Jože Kos

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.