Erasmus plus na Polšniku

V petek, 11.10. 2019, so nas na Polšniku obiskali učenci in učitelji iz projekta Erasmus plus. Na obisk smo se pripravljali dolgo časa. Za naše obiskovalce smo pripravili razstavo starih predmetov. Vsi učenci so doma pobrskali po podstrešjih ali pa obiskali babice in dedke, ki so jim skrbno predali stare dragocene predmete. Z njihovo pomočjo smo pripravili čudovito razstavo, ki je govorila o življenju na Polšniku nekoč. Obiskovalce smo pričakali na ploščadi pred šolo. Čeprav je bilo oblačno, so prvi žarki že rezali meglo in nakazovali, da je pred nami čudovit sončen dan. Avtobus je prispel. Ob zvokih ljudskih godcev in ljudskh pevk so naši gostje stopali z avtobusa. Pričakali smo jih kot gostoljubni domačini. S staro slovansko navado, in sicer smo jim ob prihodu ponudili kruh in sol. Slano in sladko pecivo so ponujali naši učenci v ljudskih nošah. V angleškem jeziku smo na hitro predstavili svoj kraj (Patricija in Simon). Vrtec nam je prikazal staro otroško igro, zapeli smo pesem We are the world. Povabili smo goste v šolo. Učenci so odšli z učiteljem Miho v telovadnico, učitelje pa smo povabili v učilnice, kjer so spremljali pouk. Zanimala jih je trojna in dvojna kombinacija, saj se jim je zdel tak način poučevanja nevsakdanji. V zbornici smo jim ponudili kavico in sladke ter slane prigrizke, domači med ter ostale domače zdravilne napitke.
Sledilo je kosilo, nato pa smo se odpravili ven na sonce. Še ogled razstave starih predmetov in nato so se naši gostje posedli na tribune. V slovenskem in angleškem jeziku (Ala) smo predstavili lik slovenskega otroškega junaka Kekca, ki je lansko leto praznoval okroglih 100 let. Predstavili smo zgodbo o Kekcu (Jorik), Mojci (Neža), Pehti (Otta) in Bedancu (Tadej Martin), ki je navdušila publiko. Ljudske pevke in ljudski godci so zaigrali, da je bilo veselje. Povabili smo goste, naj poskusijo pečen kostanj, ki ga je pekel očka Aleš. Sledila je predstavitev življenja nekoč na vasi. Babica Vida Sladič je na gugalniku in obkrožena z vnuki pripovedovala o življenju nekoč. Učenci so pripravili vprašanja, babica pa je odgovarjala. Govorila nam je o igrah, ki so se jih včasih igrali, o hrani, ki so jo jedli. Povedala je, kaj občuduje pri mladih (njihovo energijo in strast) ter kaj jo moti (telefoni ipd.). Želela pa bi si, da bi mladi čutili več ljubezni do svoje domovine. Otroci so luščili fižol in prisluhnili babici. Dedek Jože pa je prikazal, kako se plete košaro iz viter. Po končani predstavitvi smo skupaj stari in mladi zapeli pesem Lisička je prav zvita zver. Sledila je pavza, ki so jo gostje izrabili za počitek, grizljanje kotanja ali pa športne aktivnosti. Čeprav smo imeli pripravljen program za nadaljevanje, smo se odločili, da si gostje zaslužijo počitek in prosti čas, ki so ga namenili druženju in počitku. Skupaj smo preživeli res lep dan. Ob slovesu smo goste objeli in jim ob odhodu avtobusa mahali v slovo. Bili smo utrujeni, a v srcu zadovoljni, saj smo delili svojo super energijo s super ljudmi, ki jo bodo ponesli po petih državah naše Evrope. Srečno, Erasmus!

 

Foto: Barbara Bučar

 
Klikni slike za povečavo

Všeč? Delite z drugimi.